Breza (Betula) velja za enega klinično najpomembnejših drevesnih alergenov v srednji Evropi. Njen pelod je izjemno agresiven — pri občutljivih osebah simptome sproži že majhno število zrnc na kubni meter zraka, veliko manj kot pri travah ali ambroziji. Prav zato pomladni meseci mnogim alergikom, ki drugače nimajo večjih težav, prinesejo najhujše tedne v letu.

Kako prepoznamo brezo

V Sloveniji sta najpogostejši dve vrsti: navadna breza (Betula pendula), prepoznavna po belem lubju, ki se lušči, in previsnih vejah, ter Betula pubescens, ki raste predvsem na vlažnejših in višje ležečih rastiščih. Obe spadata v družino brezovk (Betulaceae), h kateri sodi tudi jelša.

Breza je hitro rastoče, svetloljubno drevo, ki se pogosto pojavlja kot pionirska vrsta na gozdnih robovih in jasah, hkrati pa je priljubljena tudi kot okrasno drevo v parkih, vrtovih in ob cestah. Ta razširjenost — od naravnih gozdov do mestnih nasadov — pomeni, da se pelodu breze praktično ni mogoče izogniti, tudi če živite v mestnem središču.

Sezona cvetenja in razširjenost v Sloveniji

Breza v Sloveniji cveti od aprila do maja, vrhunec koncentracij pa je navadno v drugi polovici aprila. Cvetenje je razmeroma kratko in intenzivno — drevo v nekaj tednih sprosti ogromne količine peloda, ki ga veter lahko prenese tudi več sto kilometrov.

Breza je razširjena po vsej Sloveniji, še posebej izrazito pa v:

  • Ljubljanski kotlini, kjer gozdnati obronki mesta prispevajo velike količine peloda,
  • alpskem predgorju in podgorskih gozdovih,
  • gozdnatih območjih severovzhodne Slovenije, na primer na Pohorju.

Na višje ležečih rastiščih se sezona navadno začne kasneje in je krajša, saj hladnejše pomladansko vreme cvetenje zavleče v maj.

Pelud.net podatke za slovenska mesta, tudi za brezo, pridobiva z modeliranjem prek evropskega modela CAMS (prek storitve Open-Meteo), ne pa z meritvijo na lokalni merilni postaji, kot je to običajno na Hrvaškem. Gre za koristno okvirno napoved trenda in sezone, ne pa za natančno fizično meritev — za uradni nadzor peloda v Sloveniji je pristojen NLZOH.

Simptomi alergije na brezov pelod

Breza velja za enega najmočnejših drevesnih alergenov — mnogi občutljivi ljudje reagirajo že pri zelo nizkih koncentracijah, pri katerih drug pelod še ne povzroča težav. Značilni simptomi so:

  • kihanje v nizih, vodenast izcedek iz nosu
  • zamašen nos
  • rdeče, srbeče in solzeče oči
  • srbenje neba in žrela
  • poslabšanje astme pri astmatikih
  • utrujenost in slabša koncentracija med vrhuncem sezone

Pri nekaterih ljudeh se simptomi pojavijo šele v odrasli dobi, brez predhodne anamneze alergij v otroštvu.

Navzkrižna reaktivnost s hrano — sindrom breza-sadje-zelenjava

Breza je znana po izraziti navzkrižni reaktivnosti z rastlinsko hrano. Glavni krivec je beljakovina Bet v 1, ki spada v skupino PR-10 beljakovin in je strukturno zelo podobna beljakovinam v številnih sadnih vrstah, zelenjavi in oreščkih. Posledica je t. i. oralni alergijski sindrom (imenovan tudi sindrom breza-sadje-zelenjava), ki se pri delu brezovih alergikov pojavi po zaužitju:

  • jabolka, breskve, češnje, slive, marelice — najpogosteje
  • lešnikov
  • korenja in zelene
  • soje (predvsem sveži sojini izdelki)

Tipični znaki so srbenje in mravljinčenje v ustih ter blaga oteklina ustnic ali jezika kmalu po zaužitju, redkeje pa tudi izrazitejše reakcije. Ker je Bet v 1 toplotno občutljiva beljakovina, kuhana, pečena ali konzervirana hrana (kompoti, marmelade) navadno ne povzroča težav.

Navzkrižna reaktivnost z drugim pelodom

Ker breza spada v družino brezovk, obstaja pomembna navzkrižna reaktivnost tudi s pelodom jelše, ki cveti že zgodaj spomladi in vsebuje sorodno beljakovino. Osebe, ki so alergične na jelšo, so pogosto občutljive tudi na brezo (in obratno), zato se pri njih simptomi lahko raztezajo skozi daljše obdobje pomladi.

Zdravljenje in lajšanje simptomov

Pristop je podoben kot pri drugih pelodnih alergijah, vendar je zaradi kratke in intenzivne sezone breze pomemben pravočasen začetek:

  • antihistaminiki druge generacije, redno skozi celotno sezono
  • nazalna kortikosteroidna pršila, ki jih je smiselno začeti uporabljati 2–3 tedne pred pričakovanim začetkom sezone
  • kapljice za oči proti alergijskemu konjunktivitisu
  • pri astmatikih bronhodilatatorji in inhalacijski kortikosteroidi po navodilih zdravnika

Imunoterapija

Specifična imunoterapija proti pelodu breze (SCIT — podkožne injekcije, ali SLIT — podjezične kapljice oziroma tablete) je dobro uveljavljena in klinično dokazano učinkovita metoda dolgoročnega zdravljenja. Zmanjša tako intenzivnost sezonskih simptomov kot potrebo po zdravilih, pri nekaterih bolnikih pa omili tudi navzkrižne reakcije na sorodno hrano. Zdravljenje traja praviloma 3–5 let in ga uvede alergolog.

Praktični nasveti za alergike

  • Med vrhuncem sezone (druga polovica aprila) spremljajte dnevne ravni peloda in po možnosti prilagodite čas zunanjih aktivnosti.
  • Prezračujte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so koncentracije nižje.
  • Med vrhuncem sezone se izogibajte sušenju perila na prostem.
  • Če vas po jabolkih, breskvah ali lešnikih srbijo usta, je smiselno testiranje pri alergologu — gre lahko za navzkrižno reaktivnost, ne za samostojno alergijo na hrano.
  • Na dneve z visokimi koncentracijami si po vrnitvi domov sperite obraz in lase, saj se pelod nanje lepi.
  • Kratek izlet na obalo v vrhuncu brezove sezone lahko prinese nekaj dni olajšanja, saj je breza tam manj razširjena.

Opomba

To ni medicinski nasvet. Za individualno diagnozo, testiranje na navzkrižno reaktivnost ali odločitev o imunoterapiji se obrnite na zdravnika družinske medicine ali alergologa.