Pelod trav je najpogostejši povzročitelj sezonskega alergijskega rinitisa, znanega tudi kot seneni nahod, tako po svetu kot v Sloveniji. Med vsemi vrstami peloda, ki jih spremljamo, prizadene največji delež alergikov — mnogi, ki na drug pelod sploh ne reagirajo, imajo prav ob travah izrazite težave.

Biologija — zakaj trave spremljamo kot eno kategorijo

Trave (družina Poaceae) so vetrocvetne rastline: pelod prenaša veter, ne žuželke, zato ga v obdobju cvetenja v zraku najdemo v velikih količinah. K skupni obremenitvi prispevajo desetine vrst — med najpogostejšimi so mačji rep (Phleum pratense), ljuljka (Lolium perenne), pasja trava (Dactylis glomerata) in travniška latovka (Poa pratensis) — vendar jih pelud.net, tako kot večina evropskih pelodnih služb, spremlja pod eno skupno kategorijo, "Trave". Razlog je visoka navzkrižna reaktivnost znotraj družine: beljakovine v pelodu različnih travnih vrst so si tako podobne, da imunski sistem občutljivih oseb praviloma reagira na vse enako, ločevanje po posameznih vrstah pa alergiku ne bi prineslo dodatne uporabne informacije.

Sezona v Sloveniji — najdaljša med spremljanimi vrstami

Sezona trav je v Sloveniji najdaljša med vsemi šestimi vrstami peloda, ki jih pelud.net spremlja. Traja približno od maja do julija, vrhunec pa navadno doseže konec maja in v juniju. Po glavnem vrhuncu koncentracije postopoma upadajo, vendar zaradi košnje in kasnejšega poganjanja otave (mlade trave, ki požene po košnji) nižja raven izpostavljenosti pogosto ostane vse do avgusta — sveže pokošena trata lahko sprosti kratek, a opazen sunek peloda, tudi če je vrhunec sezone že mimo.

Košnja je zato pomemben lokalen dejavnik. Redna košnja pred cvetenjem znatno zmanjša količino peloda, ki se sprosti s travnika ali trate — zgodaj pokošeni travniki prispevajo manj k skupni obremenitvi kot neobdelani obcestni pasovi, opuščene parcele ali zapuščeni travniki, kjer trave neovirano dozorijo in zacvetijo. Ko sezona trav proti koncu poletja upade, v vzhodni Sloveniji sezono pogosto nadaljuje ambrozija, ki zacveti sredi avgusta.

Kje so trave najbolj razširjene

Trave rastejo praktično povsod, kjer je vsaj malo neutrjene zemlje, zato so razširjene po vsej Sloveniji — na travnikih, ob cestah, na neobdelanih parcelah in na domačih vrtnih tratah. Najbolj intenzivno cvetijo na kmetijskih površinah v Prekmurju, na Dolenjskem in v Posavju, kjer travniki in pašniki zavzemajo velik del krajine, pa tudi v Ljubljanski kotlini in Podravju (glejte tudi naš pregled pelodne sezone po slovenskih regijah). Kdor živi blizu neobdelanega travnika, obcestnega pasu ali kmetijskega zemljišča z visoko travo, je sezoni verjetno bolj izpostavljen kot prebivalec strnjenega mestnega središča.

Za slovenska mesta pelud.net peloda ne meri neposredno, temveč ga oceni na podlagi evropskega modela CAMS (Copernicus Atmosphere Monitoring Service), pridobljenega prek storitve Open-Meteo — podobno kot pri drugih vrstah peloda, ki jih spremljamo za slovenska mesta (podrobneje v članku o izračunu tveganja). Gre za koristno, znanstveno podprto oceno stanja, ne pa za izmerjeno vrednost lokalne merilne postaje.

Simptomi

Simptomi alergije na trave so klasični znaki senenega nahoda:

  • kihanje in vodeno izcejanje iz nosu
  • zamašen nos
  • srbeče, solzne in pordele oči
  • srbenje neba in žrela
  • pri občutljivejših osebah poslabšanje astme
  • utrujenost in slabša zbranost zaradi motenega spanca

Ker je sezona dolga, so lahko simptomi pri travah bolj izčrpavajoči kot pri krajših sezonah — nekateri alergiki so izpostavljeni skoraj neprekinjeno tri mesece.

Navzkrižna reaktivnost

Pelod trav navzkrižno reagira med skoraj vsemi travnimi vrstami, zato ga spremljamo kot eno kategorijo — kdor je alergičen na eno vrsto trave, je praviloma občutljiv tudi na druge.

Pri manjšini bolnikov se pojavi tudi navzkrižna reaktivnost s hrano, čeprav je oralni alergijski sindrom pri travah manj izrazit kot pri nekaterih drevesnih vrstah peloda (na primer breza). Med možnimi sprožilci so melona, paradižnik, arašidi in pomaranča. Reakcije so navadno blage — srbenje ali rahlo otekanje ust — vendar velja biti pozoren, če se po uživanju teh živil med sezono trav pojavijo nenavadni simptomi.

Zdravljenje

  • Antihistaminiki druge generacije so prva izbira za lajšanje kihanja, srbenja in izcedka iz nosu.
  • Nazalna kortikosteroidna pršila so najučinkovitejša, če jih začnete uporabljati že pred pričetkom sezone, ne šele ob prvih simptomih.
  • Kapljice za oči pomagajo pri alergijskem konjunktivitisu.
  • Specifična imunoterapija (SLIT ali SCIT) za trave je ena najbolje raziskanih in najučinkovitejših oblik zdravljenja pelodnih alergij — pri številnih bolnikih dolgoročno zmanjša simptome in potrebo po zdravilih. Zdravljenje traja več let in ga uvede alergolog.

Praktični nasveti

  • Spremljajte dnevne ravni peloda na pelud.net in dejavnosti na prostem, kadar je mogoče, načrtujte izven vrhov dnevne koncentracije.
  • Pelod trav pogosto doseže najvišje vrednosti dopoldne in okoli poldneva — tek, vrtnarjenje ali daljše sprehode raje odložite na pozno popoldne ali večer.
  • Če kosite lastno trato, nosite masko in po možnosti zaščitna očala, saj košnja v zrak dvigne veliko peloda in delcev trave; po košnji se stuširajte in preoblecite.
  • Med sezono zjutraj zapirajte okna in prezračujte raje zvečer, ko so koncentracije nižje.
  • Po vrnitvi iz narave si sperite obraz in lase ter operite oblačila, ki so bila izpostavljena visoki travi.

Opomba

To ni medicinski nasvet. Za individualno oceno simptomov, zdravljenje ali imunoterapijo se posvetujte z zdravnikom ali alergologom.